Govorec umolkne in si da opravka s kodri, ki so mu v govorniški vnemi spolznili na čelo. »Res je Zemlja zajadrala v eno najhujših katastrof, v oblak vesoljskega prahu, ki nam je zastrl sonce in spremenil površje planeta v mrtvično puščo, v grob življenja, v temno oblo. Vendar smo se ljudje še za časa umaknili v oklepljene bivalnike, premagali smo smrt in izdelali nadsvetlobne premičnike, ki premoščajo svetlobnoletne dalje in tipajo v sosvetjih za svetovi, ki bi bili primerni za vnovični prijazni dom človeštva.«