Potem ko ni več kaj jemati in dajati, ko sta oba do konca izpraznjena in izžeta, ostaneta v nekakšni otrplici ob zadnji pregradi krmnega krova, z zaprtimi očmi, zadihana in skrajno zadovoljna. Prvo, kar zazna Uri po popolni odsotnosti, o kateri ne ve, kako dolgo je trajala, je težnost. Z Evo ležita na mehkih tleh razmaknjena, samo za roke se še držita.