Spet se mu odpro neka neznana spominska polja in občutki: ves majhen, vendar varen je pri Evinih prsih in ve, da mora sesati, sesati, kolikor more. Ustno votlino mu napolni lepka, sladkasta tekočina, katere okus ni podoben nobenemu okusu iz živežnega programa in presega vse, kar je kdaj okušal. Sladka je, a ne sladkobna, gren ima, a ne greni, tudi kiselkasta je, a ne cika ‒ kakor mana je.