Najprej ga zaslepi svetloba na drugi strani stene. Ko se privadi, zagleda presojen obok, ki se boči nad podstavkom, na katerem je nameščena človeška glava. Sumarja spreletita srh in ostuda, ko jo bolje pogleda: koža na licih je suha, zgubančena in rjavkasta, s temena se usipajo redki srebrnkasto sivi lasje, nad očmi se košatijo temnejše obrvi, močna brada štrli nekoliko naprej, ustnice so upognjene navznoter, ker v čeljustih očitno ni zobovja; rdeče veke brez trepalnic so zaprte, vse skupaj je kot mrtvina na robu razpadanja.