Kmalu Astera vstopi. Ubogljivo nosi v roki bič, čeprav je videti, da ji ta pripomoček res ni posebno pri srcu: drži ga z nekakšnim odporom in ne ve, kaj bi z njim. Snežno bela pletenina, ki jo nosi, se ji prilega tako tesno, da se pod njo izraža sleherna oblina.