Odločila sta se za nekakšno sobivanje, sklenila sta svoja bivalnika v enoto, vendar je bil zanjo Sumar vedno tujinec: včasih je imela celo nekakšno čudno občutje, najbrž davninsko čutenje strahu pred njim in njegovimi senzorskimi sposobnostmi. Neha prebirati tipke na tipkovnici, odločno vstane in zapusti mračno prikazovalnico. Ne bo ga več iskala.