Naposled ju tudi nič posebno trdnega ne veže. Odločila sta se za nekakšno sobivanje, sklenila sta svoja bivalnika v enoto, vendar je bil zanjo Sumar vedno tujinec: včasih je imela celo nekakšno čudno občutje, najbrž davninsko čutenje strahu pred njim in njegovimi senzorskimi sposobnostmi. Neha prebirati tipke na tipkovnici, odločno vstane in zapusti mračno prikazovalnico.