Sumarju se zdi, da občuti nekaj tega kljub slepilnosti podobe pred seboj. Zato se spet in spet vrača v prikazovalnico, čeprav jo drugi ljudje vse bolj poredko obiskujejo. Pokolenj, ki so se rodila v naselbinah oklepljenih bivalnikov, nič več ne zanima, kakšna je bila svoj čas videti Zemlja.