In kmalu sem čutil tisto prijetno omotico, ki vsakdanjo logiko vzročnih zvez spravi na hladno in omogoči prosto pot asociacijam in metaforam, ki zaživijo s polno močjo. Postanejo takorekoč edina in prava resničnost. Človek se v takem stanju bolj približa bistvu vsega bivajočega, takorekoč stopi se z njim, ne le da ga pojmuje ali razume.