Hodim tako zunaj, večeri se počasi, sonca že ni več na nebu, večerna stran se sveti v rdeči svetlobi, mrak se plazi počasi po tleh in se boljinbolj gosti. Fantje pojo nekje blizu, dekliško petje se čuje odnekod, onstran klanca poka voznik s svojim bičem in žvižga vmes veselo pesem. Vse križem se meša po ozračju, glas sili v glas, in se ti zdi kakor bi imel vsak svoje peroti, drug v drugega bi se zaganjal in se ubijal in gubil.