Premisli se!« Sedla je tik mene v travo, me mirno in veselo poslušala in stresla ob zadnjih besedah tako krepko z glavo, da so se ji v hipu razpustili lasje in se usuli šopoma po ramah in hrbtu. Pustila jih je pri miru, komolec je uprla ob koleno in lice naslonila ob dlan, in ko je tako slonela in gledala vame, je bila lepa kakor svetnica.