Moja slava hrumi ob koncu, visoki možje mi kričijo svojo hvalo, ženske, ki so lepe kakor Hrizantema, mečejo vame rdeče rože, lica jim žare in oči se jim svetijo kakor orošene. In zdaj, ko sem poslušal popotnika, bi bil rad tako kakor on: reven in ubog in bi se boril za dekle. Nič bi ne imel na svetu razen misli nanjo in misli na srečo, ki je z njo združena kakor duša s telesom.