Po pašniku bi bil hodil gorindol in bi mislil, da stojim na olepotičenem odru, na takem, kakor ga je nam opisal učitelj v šoli. Pojem tam ali igram na violino, tako igram in tako pojem, da sede poslušalci kakor pribiti in začarani. Moja slava hrumi ob koncu, visoki možje mi kričijo svojo hvalo, ženske, ki so lepe kakor Hrizantema, mečejo vame rdeče rože, lica jim žare in oči se jim svetijo kakor orošene.