Krčmar pa se ni za vse skupaj nič brigal. Žena in otroci so odšli skozi nekakšna podzemska vrata v še globočjo votlino in v še večjo temo, sam pa je sedel med sodi, kadil iz pipe in napol dremal. Ko je ugasnila v preveliki sopari brleča svetilka ob tramu, je prižgal smrdljivo lojevo svečo, jo postavil na gabrovo mizo in splezal odpirat nizko okno tik stropa.