Kosti so mi molele iz obraza kakor osti, roke so postale nekam dolge in podobne nekakšnim ploščatim palicam, stopali na nogah so bile kakor dva ozka, lesena loparja. Obleko so mi prinesli, ko sem odhajal, tisto, v kateri so me pred štirimi leti prijeli, da, in pravim, tako je bilo, kakor bi oblačil slamnato in leseno strašilo sredi prosa. Po hlačnicah in rokavih sem pretikal svoje nerodne preklje, hlače, ki sem jih privezal z vrvico nase, so bile nabrane okoli pasa, kakor stisnjena mošnjica, noge so plesale po čevljih kakor premajhna osa v prevelikem osovniku, klobuk je visel na glavi kakor bi ga bil na kol nataknil.