Pod tistim gabrom je bilo; povedal ti bom, kaj je bilo!« Šla sva dalje po mehkih hostnih tleh, še vedno me je držal za roko, nekako toplo se je oprijemala njegova velika in žuljava levica moje mlade desnice, in kadar se je zablisnilo, sem videl, kako se ozira prijazno in skrbno name kakor oče na sina. »Ko boš slišal, kaj se je pripetilo pod tistim gabrom,« je govoril, - »ko boš slišal, kako se je natanko godilo vse naprej, takrat spoznaš mene - dobrega, rečem po pravici, predobrega, kakor sem!