Kdo ti bo odprl vrata in ti dal prenočišče?« Ustavil sem se in gledal nazaj vanj, ki je prihajal počasi za menoj, preklada! noge po cesti dalje nerodno kakor dva štora, se zibal s čokatim životom z desne na levo in se opiral na debelo popotno palico. »Le počakaj fant,« - je govoril spotoma, - »in nič se ne boj.