Ona pač lahko pade, še zlasti sredi takih ljudij, sredi malopridne družbe, sredi podlih pohlepnežev, nesrečen trenotek samo, in vse je izgubljeno: ona in vse tiste misli, ki jih on v njej razmišlja. Preudarja, vedno pričenja iznova, nazadnje - peti dan svojega bivanja v mestecu in sredi vročega popoldneva se napoti k njej. Nikogar ni, sama sedi v sobi in plete nogavico.