Vrstijo se lepi časi. Jasna poletna jutra z mogočnimi zarjami, s petjem ptic, s prepevanjem koscev, ki hite s kosami na ramah na zelene in široke košenice, tihi poletni večeri s klicanjem murnov v njivah in poljih in mejah, z zaljubljenimi pesmimi visokih in močnih fantov, ki se ustavljajo pred cvetočimi okni ozkosrčnih in lepoličnih devic in omamljajo njihove duše z močjo hrepenenja in poželjenja. Gaber uživa vse to in vendar mu nečesa in bogve česa manjka.