Govori, gleda zadovoljno okoli sebe, vzame klobuk, ki leži v jaslih, udari z njim ob koleno in ga posadi na glavo, poišče palico, ki sloni v temnem kotu ob steni, odpira vrata, jih zapira za seboj in odšepa po cesti. Lepo poletno jutro plava nad krajino. Sonce se že dviga nad vzhodnimi gorskimi vrhovi, že se smeje po dozorevajočem in zlatem žitu, veselo obseva cesto, da je še belejša in mikavnejša.