Hitel je po ulici in misli so mu kopitljale po glavi kakor konji. Pred sabo je imel nepretrgoma Žitnika, iztezal je roke, krčil pesti, suval s palico ob tlak in bilo mu je, kot da bi moral v tistem hipu zakričati: »Tu imaš batino, pes, tu imaš drugo batino, pes, tu imaš tretjo batino, pes!« Ali pod čelom se je zbiralo nekaj svinčenega, strogo premišljenega in svetovalo: »Le mirno, le mirno!