Ko gre Pirnat ven, se skloni Žitnik na desno k Pirnatovki in gleda njen vrat. »Gospa Zina,« pravi, »vi imate tako zamolklobelo kožo, da mi je všeč kakor sam šment!« »Oženite se,« svetuje ona in se smeje prav po žensko, z veselimi očmi in nekoliko širokimi usti.