Mati ga pohvali in mu da košček črnega, suhega kruha. Tončka pride k mizi, nekaj časa gleda njegovo roko, ki trga kruh in ga nosi v usta, nato upre svoje čiste nedolžne oči živo vanj, sklene ročice in zaprosi: »Fronek, daj meni samo en košček!« Fronek ji da skoro polovico, toda pri tem je še bolj žalosten.