Kakor češnja, kakor jabolko ‒ oh!« Teden dni po tistih dogodkih je stalo po časopisih na navadnem mestu pod naslovom »Umrli so« Rupnikovo ime. Pušnik je čital dvakrat, trikrat in še večkrat, obhajala ga je nova vznemirjenost, oziral se je v strop, razmišljal in čital zopet in zopet: »Umrli so: Ana Ahčin, mestna uboga, Julij Rupnik, Julij Rupnik ‒« Zaželel si je, da bi videl pogreb.