Zunaj ni skoro videla ne ljudi ne hiš in ne vozov. Vse se je topilo v njenih pogledih v mlečno meglo in tudi govorice, ropotanje voznikov, tramvaja in motorjev ‒ vse to se je mešalo po njeni glavi v turobno in enolično bučanje. V pisarni je bilo eno okno odprto, in ko je odprla vrata, je potegnil prepih preko pisalne mize in raznesel po sobi kopo popisanih papirjev.