»Jaz spim, prekleto spanje spim,« želi reči Pirnat, ali samo srce mu hoče počiti, iz ust pa ne spravi drugega, kakor še hujše smrčanje. »Evo ti meč,« govori ponosno angel. »Mahni, mahni, kar moreš mahni!« hoče zaklicati Pirnat, in angel, ki je duh, vidi tudi besedo, zapisano v duši in neizgovorjeno z usti in jezikom.