Ciril je sedel v fotelj skoro sredi sobe, Zorana je sedela ob strani mize s hrbtom proti oknu. Mizica za posodo z ledom, kjer je tičala steklenica, je stala na sredi med obema. »Na našo mladost!« je rekla, ko sta bila sama, prijela čašo čisto pri dnu in trčila s Cirilom, da je veselo zapelo.