Zob gleda preko naočnikov na lase in na goli vrat, a Kamila drži odprt predal, ki ni v njem drugega nego samo belo perilo. ‒Perila ne bosta zarubila, gospoda!? vpraša na pol in napol v dobri nadi potrdi. ‒Mislim, no, mislim, prične Fič in se obrne k Zobu.