‒No, seveda! odgovorim, sežem po svojem kovčegu in grem za njo. Za postajo stoji rumen koleselj in star mož jemlje Tinine škatle in škatlice in pisane zavoje pa jih vlaga zadaj med naslanjalo in zgrnjeno usnjeno streho. ‒Jernejček, pravi Tina, poglejte, kdo je tole, ki stoji za menoj!