Adjunkt dvigne glavo, kakor bi se prebudil, nakaže par kron in odslovi starko. Prihaja mu na misel mnogo nerazrešenega, kar je bil že pozabil in kar se mu zdi zdaj bolj sumljivo nego kdajkoli. Domisli se, kako je želela nekoč žena, da se umakneta neznanemu moškemu, ki je šel po ulici naravnost proti njima.