V pritličju vile, ki je stala na samoti sredi prostranega vrta, je spala služinčad, v prvem nadstropju jaz in moj učenec, v drugem grof, grofica, hčerka in guvernanta. Spomlad je bila, majnik in junij sta cvela zunaj in noči so bile divno lepe in polne sanj. Človek je gledal vanje in videl v njih vse tako po svojih mislih sijajno in sladko bodočnost.