Ravnokar je segla nenadoma v žep in zdaj drži rjavo, pomečkano in ponošeno rokavico v zraku, miga z njo gor in dol in jo kaže bolniku. »Vidijo, častiti gospod profesor in učenjak,« govori in ga onika, »ali vidijo tole rokavičico, ali jo še poznajo, ali se še spominjajo, da so jo zadnjič pri nas pozabili? Naj pogledajo, naj!