Cmeriš se tako, cmeriš, dokler se ne boš do konca pricmeril!«
Profesor boža še vedno lastno roko, počaka, da nastane primeroma dolg molk, vzdigne suho glavo, pogleda ženo in prične: »Draga moja! Zadnja leta mojega življenja teko, še malo časa, vidiš, pa me vzame smrt.