nova beseda iz Slovenije

Milan Pugelj: Mali ljudje, poved v sobesedilu:

Dom bi bil rad imel, svoj lastni dom, ženico, ki bi skrbela zame tako kakor včasi mati, prijetno in toplo izbo, kjer bi sedel ob zimskih večerih, povabil prijatelja iz mladih let na polič vina, pa se pomenil z njim o solnčni minulosti, o dnevih cvetja in luči. In zato sem se bil zaročil z mirno, sila pohlevno blondinko, ki je poslušala moje besede kakor dete bajke, gledala z vdanimi in modrimi očmi v moj obraz, se veselila mojih obiskov in bila z menoj kakor je sama trdila ‒ povsem zadovoljna in srečna. Tudi na ta večer sem bil pri njej, od nje sem šel v gostilno med prijatelje, z njimi še v kavarno, in zdaj ‒ že skoro proti jutru pod grmi in slavčjimi pesmimi po beli cesti proti domu.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA