Človek bi ne verjel, ali angelčka prav spretno frčita, obračata v zraku kozolce, podražita se malo in poščipljeta, ustavita se v kotu nad oknom, zastavita violini pod brado, pričneta uglašati strune, vsak zavihti svoj lok in zaigra. »Ho, ho, ho!« se smeje gospod Alkohol, s plesalko vred skoči izza mize, postavi jo na sredo sobe in prične najprej sam plesati okoli nje. Jako kratkočasno ga je gledati.