Sosed se brati s sosedom, fant s fantom, mož z možem, vsekrižem prigovarja drug drugemu, naj prime kupico v ročico, napije Tinetu zdravico in še posebej zabičuje: »Čisto ga ven izpij, drugemu nalij ‒ saj imaš modro glavico!«
In vsi ti napevi so tako mehkobno prijetni, tako priljudno zaokroženi, da silijo pevcu in pivcu smeh na usta. Že pozno zvečer je prijel Franc brata Toneta v zidanici pod pazduho, ga odpeljal na plano, ga potisnil tik sebe na klop pod brajdo in mu povedal nekaj zaupljivega in odkritosrčnega: »Ali poznaš ti sosedovo Marjeto?« je vprašal.