Zjutraj, ko se komaj zdani, gredo moški v goro in ženski obljubljata, da prideta popoldne za njimi s polnimi jerbasi peciva in slanine. Sonce vzhaja, vinogradniki so že na gori, že odpirajo bele hrame, pripravljajo stiskalnice in brente in se razkropljajo med brajdami. Tam se oglaša eden, tam drugi, tam pove dovtip Lipovčev Šimen, od druge plati se mu zasmeje Lisjakov Nace in ga podraži s pokaženo ženitvijo.