Prej metuljček, ki frfota preko rož, zdaj polž, ki gleda svet nad seboj in ga ne razume.«
»Odkar sem šla s teboj,« mi je pripovedovala žalostno in me nepretrgoma čudno plašno gledala, »ne morem nazaj ‒ oh ‒« »Kam ne moreš!« »V tisto svoje življenje, ki sem ga živela prej.