Zunaj so se odprla vrata, začuli so se lahki koraki in nato se je obrnil v ključalnici sosednje sobe ključ. Škropivnik je zaprl knjigo, gledal v steno in v tista vedno molčeča in mirujoča vrata, tik katerih je stal umivalnik. ‒Ona je, je šepnil tiho, da je slišal komaj sam sebe.