Sliši se glas, dva, potem več, potem manj, toda vse je nerazločno. Dolgi sosed pod sv. Florijanom nabija na vso moč, potem pregleda, vrže čez ramo in gre za hišo na polje. Pot, zelena, posuta z majhnimi marjeticami, teče po sredi njiv, ki stoje v soncu ponosne in zdrave in polne žita.