Fronek sedi na skrinji, je klobaso, ali za drobne prsi ga drži silna žalost. Grize in grize, a iz oči mu nepretrgoma polzijo solze in kapljajo na prste, na odejo in na klobaso. Kužek vstane, se dobrika s tenkim repkom in gleda s svojimi živimi črnimi očmi, ki se svetlikajo kakor oglje.