»Ná,« kliče še Mimici, »poljubi vero svojega očeta!«
Mala deklica stori, kakor je videla očeta: z obema ročicama pritisne zastavo na srce, potem jo pritiska s plosko roko na svoja češnjova usteca in poljubuje. »Enega samega otroka imam,« pravi Srakoš, »in sivo mater imam, a drugega nikogar.