Zdaj me zakliče, vse med krohotom, teptanjem in ploskanjem občinstva slišim svoje ime, ki prihaja iz njenih ust, naj ji pomagam, vse med dunajskim poskočnim valčkom čujem svojo ime prav iz njenih brezzobih ust: Buberl kumm, drah di um, geh, sei net so fad, tanz mit mir schön stad ... Iz oči mi dero solze, moj obraz je spačen.
4 Zaradi različnih zračnih naprav, napeljanih sem in napeljanih tja, je bil v loži, kjer sem igral, nepretrgoma lahen prepih, ki je postal posebno znaten tisto dolgo, izredno mrzlo zimo.