Hoče se obrniti, vstati. Hoče pogledati okrog, kje sem na primer jaz, da ji pomagam, ker se ji je pripetila nezgoda. Zdaj me zakliče, vse med krohotom, teptanjem in ploskanjem občinstva slišim svoje ime, ki prihaja iz njenih ust, naj ji pomagam, vse med dunajskim poskočnim valčkom čujem svojo ime prav iz njenih brezzobih ust: Buberl kumm, drah di um, geh, sei net so fad, tanz mit mir schön stad ...