»Tu pri oknu sem stal, glavo sem držal ven, vrata sem zaprl, a besede, tvoje besede, so tiščale za mano, tiščale ... « Župan stoji široko pred njim, nalahko se guga in drži roke v hlačnih žepih. Prednji kraj klobuka mu sedi visoko nad čelom in iz brkastega obraza gleda hladno in neizrazno pričakovanje. »Stal sem tukaj, potem sem šel skozi vrata in še tja je šlo za menoj ... tvoje govorjenje.