Mi, velika opičja duša, vemo sami, kdo izmed nas je vreden kazni in kdo je vreden pohvale in zato, človek, nas pusti pri miru, kadar svojce tepemo in grizemo, prav tako kakor takrat, ko jih hvalimo in ljubimo. Mi, po vsemogočni naturi prebivalci te velike zemlje, imamo pravico živeti in stanovati na njej, hoditi po njej in se rediti od tega, od česar se rediš ti, človek. Sad, ki ga ješ ti, je namenjen tudi nam, in svobodno nebo, ki se širi nad teboj, se razprostira tudi nad nami.