Če bo Mika sedla na sedalo in premikala tista dva ročaja, se bo peljala naprej. Miki je bilo slabo, bila je vsa razpaljena, njeni lasje so bili potni in njeno dihanje kratko. Vendar se je ozrla vanj z velikimi mokrimi očmi in rekla tiho in hvaležno: »Jutri mi povej, atek!«