Dihala je naglo in toliko glasno, da se je čulo po mali sobi. Gabrič je gledal s svojo postelje proti njej, nekaj nervozno premišljal in zaslišal nenadoma drobnega komarja, ki je letel neviden mimo njegovih ušes: m-i-i ... Zamahnil je za njim z roko in zaklel: »Vrag te vzemi, zgaga prekleta!«