Tam na voglu, kjer se križa deželna cesta s cesarsko, tam so se resno sprli. Dolgi Jure izpod Trške gore je že natezaval svoje suhe in z redkimi raznobarvnimi in debelimi kocinami porasle ustne, že je stiskal suhe pesti in jih vihtel nad svojo razmršeno in podolgovato glavo, krepelo je ugledal na tleh in ga je naglo pobral. »Kaj! ‒ Sakramiš!