Mi vsi, mi vsi, mi smo te imeli radi!« Tiho je bilo vse; plameni sveč so se pripogibali in dvigali, zunaj so polglasno odmevali koraki čuvarja mrličev, v bližnjem zvoniku se je oglasila od časa do časa ura in sekala v meglo in noč, kakor da bi ji bila zoprna, da bi jo hotela razbiti in razpoditi. Okoli enajste ure so se pojavili poleg starčevih korakov še drugi redkejši in glasnejši.